Asklepius

V rimski mitologiji bog medicine. Naj bi bil Apolonov sin. Obstajajo različne teorije o tem kako je prišlo do njegovega rojstva. Po zgodbi, ki jo pripoveduje Pindar je imel Apolo razmerje z Koronis – Hčero Tesalijskega kralja Flegiasa. Preden je bil Asklepij rojen je Koronis predala svojo ljubezen mrtvemi Išisu – sinu Elatusa. Apolo, ki je bil opozorjen na njen zločin s strani lahkotne vrane, ali prek njegovega božanskega daru je ubil Koronis. Apolo je še živega otroka vzel iz njenega trebuha in na ta način se je rodil Asklepius. Po drugi zgodbi, ki ima namen razložiti zakaj je bil Asklepij veliki bog Epidaurusa na Peloponezu je Peligas, ki je bil tat velikega kova prišel v državo, da bi odkril kakšno bogastvo skriva in kako bi si ga lahko prisvojil.  Njegova hči, ki je potovala z njim, je med potovanjem zanosila z Apolonom in skrivoma rodila sina v Epidaurusu ob vznožju gore Mitrion. Tu je otroka zapustila in odšla. Prišla pa je kozja samica, ki je dete hranila, varoval pa ga je pes. Pastir Arestanas, ki je bil lastnik obeh živali, je našel otroka in je bil osupel nad svetlobo v kateri se je kopal otrok. Dojel je, da se je znašel pred misterijem in si otroka ni upal vzeti s seboj, tako da je bil otrok prepuščen sam svoji božanski usodi.

Druga plat zgodbe pripisuje materinstvo Asclepiusa Arsinoe hčeri. To je Mesenska tradicija, ki si prizadeva pomiriti sama sebe z ostalimi s trditvijo, da je Asklepius sin Arsinoe, ki pa ga je vzgojila Koronis. Asklepija je njegov oče zaupal kentavru Kironu, ki ga je naučil osnov medicine in prav kmalu se je Asklepij naučil. Prav tako se je naučil kako od mrtvih obuditi človeka. To je napravil na tak način, da je od Atene dobil kri, ki je tekla po žilah Gorgon. Kri iz levega prekata je bila smrten strup, kri iz desnega prekata pa je imela zdravilno moč. Asklepij je poznal metodo kako iz te krvi obuditi človeka od mrtvih. S tem postopkom je od mrtvih obudil veliko ljudi, med drugim Kapaneusa, pa Likurgusa (verjetno med spopadom s Tebanci v katerem sta v zgodbah opisana dva imena kot žrtvi tega spopada), potem Glavkona Minosovega sina, Hipolitusa Tezejevega sina, ki je največkrat omenjen kot obujeni od mrtvih. Zeus, ki se je bal, da bo Asklepij s svojim delovanjem porušil naravni red se je odločil, da ga zadane z gromom. Apolon se je Zeusu maščeval na tak način, da je pobil Kiklope. Po smrti se je Asklepij spremenil v rastlinsko kačo. V kasnejših zgodbah naj bi Asklepius igral vlogo v Kaledonskem lovu in v prigodah Argonavtov, a navadno ostaja izven kroga teh legend. Imel naj bi dva sinova Podalirija in Machaona, katerih imena se omenjajo v času Iliade. Kasnejše variante zgodbe mu pripisujejo ženo Epione in pet hčera Aceso, Iase, Panakee, Aglaee in Higiee. Kult Asklepiusa katerega porok je bil v Trikei v Tesaliji je imel center v Epidaurusa na Peloponezu in bi ga lahko imenovali šola napredovanja v medicini. Prvotno je ta temeljila na magičnih postopkih, vendar bi lahko rekli, da so bili to temelji za razvoj bolj znanstvene medicine. To so nadaljevali Asklepijevi potomci med katerimi je bil najbolj znan Hipokrat. Asklepijev znak je ponavadi dve kači oviti okoli droga skupaj z borovim storžom, lovorjevim vencem in včasih s kozjo samico in psom.