Silbenski grafiti

Ko sem se letos (2010) avgusta sprehodil prek otoka Škarda, sem nekje sredi poti med selom in zalivom Griparica obstal nad ploščatim kamnom z vklesanim napisom ZOKI av. Takoj sem prepoznal slog bratranca Janeza Suhadolca.Janeza še nisem vprašal, kaj ga je spodbudilo, da je nekega Zokija vklesal v večnost. Zakaj je edinstveno in praktično edino pot na otoku imenoval Zokijeva avenija. Menda je tu nekaj let samotaril neki Zoki, ki je imel veselje tudi s trebljenjem grmovja na poti. Ob poti je tu in tam tudi kaj posadil. Prijele so se agave in opuncije. Te po mojem mnenju bolj kazijo kot krasijo. Motijo pa ne preveč. Pot z obeh strani zapira goščava. Mocir je tu malo.

Ta goščava zastira razgled in pušča sprehajalca, da se nemoteno preseli v brezčasje. Ozek razgled se odpre šele, ko se pot približa zalivu Griparica. Kar dah mi jemlje, pravi sopotnik. Blizu zaliva je ob poti ravno prav postavljena štrleča skala, ki je nekomu drugemu dala navdih za prav poseben grafit. V skalo je vklesal dvojni prestol.

 

Takega prestola pač ne moremo imenovati grafit. Tu ga omenjam samo zato, ker je tak prestol treba omeniti na Zokijevi aveniji. Ta se konča v zalivu, kjer je pokojni slikar Miroslav Šutej obnovil nekdanji habsburški dvorec, ki je prej desetletja propadal.

Zakaj omenjam Škardo, če naj bi obravnavali grafite na Silbi?

Zato, ker sem ob ZOKI av. pomislil, da je tudi na Silbi na na poti, ki vodi v zaliv Porat Sv. Ante, na skali v tleh vklesana letnica 1858.  
Zakaj bi nekdo na osamljeni potki v kamen na tleh vklesal letnico? Saj gre zagotovo za letnico in ne število, ki bi pomenilo nekaj drugega. Tukaj bi tudi težko sklepali, da je nekdo hotel s tem nekaj sporočiti. Takih v pot vklesanih letnic nisem videl še nikjer. Zato si razlagam, da je nekdo bolj zaradi lastne izvirnosti naredil nekaj neobičajnega. S tem postaneta oba grafita po nastanku sorodna. Tudi Janez Suhadolc je zelo izvirna oseba. Tudi on je nekaj ur potrpežljivo klesal svoj največji grafit doslej. Nihče mu ni naročil. Sam se je tega domislil. Domisliti pa se je nečesa moral, saj v prostem času na dopustu rad preskuša svoje oblikovalske in klesarske sposobnosti.  Kolikor vem, je ravno na Silbi začel s to prakso. Njegovi silbenski grafiti niso na javnih prostorih kot je ta na Škardi. Samo eden je viden z javne poti. To je zapis ANA na vhodnem portalu.

Ana je žensko ime, ki se velikokrat pojavi v vseh generacijah družine Hawlina. Konkretna ANA pa je bila vklesana v spomin na Ano Hawlina (1916-1986). To je bil njegov drugi klesarski izdelek. Prvi je bila ena sama črka – J.

To je vklesal v kamen v zidu, ki ograjuje dvorišče in je namenjena spominu dveh Jakatov in enega Janeza (avtorja). Na notranji strani vhoda z napisom ANA je vgrajen sklepnik, na njem pa je vklesan znak, ki kliče k razlagi. Nekateri so poskušali s podobnostjo z lokom, rojstvom, s stilizirano ladjo z jamborom, kombinacijo moškega in ženskega simbola in morda še česa. Nihče pa ni uganil, da je vklesana letnica 1991.

Sledila so darila za rojstne dneve. Tak je monogram AH in 23 let z rimskimi številkami. 5R0 je bil namenjen Petru za njegov 50 rojstni dan. Možu svoje sestrične je vklesal njegovo takratno starost (49). Ta je kamen vzidal v venec vodnjaka. Samo mislimo si lahko, kako si bodo kasnejši rodovi razlagali v vodnjak vklesano številko 49. Po tej logiki bi tudi lahko dvomili o letnici izkopa vodnjaka na Pijaci. 

Istemu Petru je vklesal starost 55 na kamen, ki je postal ‘naslanjač’ za ‘stol’, če ne že kar prestol. Znano je, da Janez Suhadolc slovi po svojih številnih unikatnih stolih.

Preden je začel svoje grafite klesati v kamen, jih je nekaj zapisal na kamen ali na steno. To je storil po nareku sorodnika Jureta. Ta je svoj prvi silbenski grafit napisal s flomastrom na kamen na kuhinjski steni. Zapisal je RITAM I BLUZ. Kako leto kasneje ga je dopolnil in nastal je grafit RITAM IN BLUZIM. Ker sam ni bil vešč kaligrafije, je najprej nagovoril svojo takratno prijateljico Tihano, da je na posebej za to z mavcem zglajeno podlago na kamniti steni vpisala Po maši sem pojedel dva sladoleda in breskev. Hvaljen bodi Jezus. Kasneje je Janezu Suhadolcu narekoval še EX CORDIS PETRO in HOME SWEET HOME in ga po svoje priredil z novim pomenom.

Njegov zadnji grafit je bil V tistih časih, ko se je Petru in Ireni H. rodil prvorojenec, je Robert Z. skušal prepričati človeška bitja, da so si v ušivo pomoč, če ovirajo postopke, pri katerih ne zmorejo sodelovati in če negirajo dejstva, ki jih ne zmorejo razumeti. Zgodovina nas uči, da si moramo nameniti več časa. Podpisal se je J. H. W. Pri pisanju ga je prijatelj snemal in posnetek objavil. Njegov je tudi podpis Juriš de la Maris, temu je sledil Marjan van Goran in pobožna želja Sanjala o hiši z OO. Z OO je mišljeno stranišče. Vmes sta še stavka iz dnevnika: Prišli v  petek 23. 4., Jaka, Ana, Iva, Eva, Pita, z Marino; čez en teden pade Pita s strehe. 1. maj 1991, kurili smo kres, odšel je Jaka. 5. 5. nedelja, odhajamo še Ana, Iva, Eva in Pita.Na drugi strani iste stene pa so zapisi nekdanjih lastnikov te hiše. Zapisani so s svinčnikom in po kakih 70 – 80 letih že neberljivi. Saj je pri grafitih skorajda pravilo, da so namenoma nerazumljivi. Razložil bi jih lahko samo avtor, ta pa je največkrat neznan. Tako se zgodi, da dobi kakšen grafit izmišljeno razlago, ki se tako prime in razširi, da postane splošno znana zmota. Tak primer je ‘podpis’ zidarja in klesarja, ki se je portretiral v enega od vogalnih kamnov na zvoniku cerkve Sv. Marka. Cerkev je ena najstarejših na Silbi. V njej so tudi najstarejši grobovi. Stara je vsaj 500 let, lahko pa mnogo starejša. Kljub temu pa se je razširilo prepričanje, da pripada portret na zvoniku nekemu Pankogulu. Pankogulo naj bi bil povampirjen morilec. Vraža je močno prisotna in ima nekaj variant. Ena od njih je tudi na spletu.

Pogosti so na šternah in portalih vklesani zapisi. Med najbolj znamenitimi je tisti iz hiše nasproti šole, ki je zdaj nad šankom v osrednjem baru. Znamenit je zaradi zapisa v glagolici. Po naše bi ga brali takole: Jaz, mojster Franić Lorencin, naročam 8. marca 1650 vsem tistim, ki bodo prebivali v tej hiši, da morajo  za mojo dušo plačati vsako leto po štiri maše pri oltarju skrivnosti rožnega venca.

Sporočilen je tudi nad portal vhoda v dvorišče Protovih (Supičić, poleg Konobe Mul) vklesan napis: 1745 PORTA E NON PORTAR FORA ANCOR NO DOMAN SI. Po naše: prinašaj, ne odnašaj, danes ne, jutri lahko. In nad drugimi Protovimi vrati: HOSPES NON HOSTES (dobrodošli gosti, ne sovražniki).

Kipar Šime Vulas ima na portalu svoje počitniške hiše vklesan napis iz leta 1780, nad portal vhoda v dvorišče pa je sam vklesal zadnjo kitico pesnitve Tina Ujevića Visoki Jablani: 
Povrh njina vrška gdje se pjesme gnijezde
samo vile lete, ili bure jezde;
a nad njima sunca; samo zvijezde, zvijezde!

Zapis preberemo: leta Gospodovega 18. septembra 1780. Dom Božića (Nadale) Brnetića , sina kapitana Jurija.

Naj naštevanje grafitov zaključim še z novodobnimi. Ti so se pojavili pred nekaj leti na demoliranem počitniškem objektu.