Odisej

Odisej je grška oblika njegovega imena, v latinščini pa se imenuje Ulikses oziroma Ulises. Je najbolj znan junak v celotni antiki. Legenda o Odiseju, ki je bistvo vsebine dela Odiseje je bila predelana, dodajala se je vsebina, bila je komentirana oziroma se je spreminjala do konca antike. Bila je predmet simbolnih in mističnih interpretacij, celo še bolj pogostih kot legenda o Ahilu. Na primer Odisej naj bi predstavljal arhetipsko modrega človeka. Archetipal wise man.

1. Rojstvo

Avtorji so si glede Odisejevega rodu relativno enotni. Njegov oče naj bi bil Laertes, njegova mati pa vsled tega Antikleja. Ta dva starša mu pripisuje tudi Odiseja. Različne variante pa se pojavljajo glede njegovih starejših prednikov. Po očetovi strani naj bi bil njegov stari oče Arkizius (to ime omenja Odiseja). A Arkiziusu včasih pripisujejo, da je sin Zeusa in Euriodie. Včasih avtorji trdijo, da je Arkizius sin Cefalusa ali celo, da je sin Cefalusovega sina Cileusa. Po materini strani naj bi bil Odisejev stari oče Autolikus, njegov praded pa naj bi bil Hermes. Pojavlja pa se še ena varianta, ki pravi, da naj bi Antikleo pred poroko z Laertom zapeljal Sizif in naj bi se Odisej rodil iz tega razmerja. Ta verzija je vključena v dela tragiških pesnikov in se ne pojavlja v Homerskih pesnitvah.  

Odisej je bil rojen na Itaki na otoku, ki leži na zahodni obali Grčije v Jonskem morju severo vzhodno od Cefalonije. Antikleja naj bi Odiseja rodila na gori Neriton, ko jo je ujel dež in je ugotovila, da je stezo po kateri je hodila odnesla voda. Izvor te anekdote naj bi bila besedna igra z njegovim imenom, ki je bila interpretirana kot fragment grške fraze, ki pomeni, da je Zeus z dežjem namočil pot. Odiseja pa ponuja drugačno interpretacijo njegovega imena. Sizif naj bi Odiseja poimenoval tako, ker naj bi bil (Sizif) osovražen od mnogih ljudi. Odisej naj bi torej imelo podoben pomen kot sovražiti. Ta verzija zgodbe, ki Odisejevo očetovstvo pripisuje Sizifu pravi, da naj bi Antikleja Odiseja rodila v Alalkomenesu v Beotiji, ko je Laertom potovala proti Itaki. Po tej varianti naj bi Odisej v spomin na kraj svojega rojstva neko vasico na Itaki prav tako poimenoval Alalkomenes. 

2. Čas pred Trojansko vojno

V svoji mladosti je Odisej opravil nekaj potovanj. Kasnejša zgodba govori, da naj bi bil Odisej podobno kot Ahil eden od učencev Kentavra Kirona, a Homer tega ne omenja. Namiguje le na lov na merjasca, ki se ga je Odisej udeležil na Parnasu, v času ko je živel pri Autolikusu. Med tem lovom je bil Odisej ranjen  v koleno in brazgotina mu je ostala za vedno. Kasneje, ko se je Odisej vrnil na Itako so ga domačini prav s pomočjo te brazgotine prepoznali. V času Pausinasa so glavni svečeniki svetišča trdili, da je Odisej to rano dobil v telovadnici v Delfih. Odisej je potovanja opravljal zavoljo Laerta.  Bolj natančno šel je v Mesenijo, da bi izposloval ovco, ki mu je bila ukradena. V Lakedaemoniji je Odisej srečal Ifitusa, ki je bil v preteklosti njegov gost in ifitus mu je v znak hvaležnosti podaril Evritusov lok s katerim je Odisej kasneje ubil Penelopine snubce.

Ko je Odisej odrasel mu je Laert prepustil prestol na Itaki skupaj z vsem bogastvom kraljeve hiše, kar je
pomenilo predvsem črede drobnice. V virih, ki so starejše od Odiseje pravijo, da naj bi se odisej v tem času želel poročiti z Heleno Tindarejevo hčerko. Ko je uvidel kakšno je število sužnjev, ki se potegujejo za Helenino je odnehal in se raje odločil, da si bo izbral Penelopo, Helenino sestrično hčer Ikariusa.

Da bi si pridobil Tindarejevo naklonjenost je glede na veliko število snubcev, ki so se potegovali za Helenino roko in zadrego v kateri se je znašel Tindarej predlagal naslednjo rešitev. Tindareju je predlagal naj od vsakega snubca zahteva prisego, da bo spoštoval Helenino odločitev katerega ženina si izbere in da bi jo bil v primeru, da si kdo na silo hoče polastiti Helene pripravljen braniti. Hvaležni Tindarej je Odiseju z lahkoto obljubil Penelopo. Drugi avtorji pa trdijo, da naj bi se za Penelopino roko pomerilo več snubcev v dirki, ki pa jo je Odisej z lahkoto dobil.

V tem zakonu se je rodil en sin Telemah. Bil je še zelo mlad, ko se je po kraljestvu razširila novica, da je Paris ugrabil Heleno in da Menelaj išče pomoč v boju proti agresorju. Težava je bila  tem, da je Odisej prisegel, da bo pomagal v takem primeru. Pesniki po Homerju so celo omenjali, da naj bi se poskusil ogniti odhodu na Trojo s tem, da je hlinil norost. Palamedes je sprevidel Odisejev trik in si tako nakopal, da mu je Odisej to zameril. Ko je videl, da se mu je poskus ponesrečil in da je odhod na Trojo neizogiben se je vdal. Po nekaterih verzijah naj bi Laert Odiseju priskrbel svetovalca Miskusa, ki naj bi bdel nad njim v času bojev na Troji, čeprav Miskusa Homerske pesnitve ne omenjajo. Od tega trenutka se je Odisej zavzeto boril za stvar Atridov. Menelaju se je pridružil v Delfih, kjer so se pozanimali kaj jih je prerokovano. Po nekih verzijah naj bi se pridružil Menelaju, ko naj bi pred spopadom zahtevala Heleno nazaj. Sodeloval je tudi pri iskanju mladega Ahila, ker je bilo v preročišču rečeno, da brez njegove udeležbe zasedba mesta Troje ne bo mogoča. Končno naj bi ga našel v Skirosu. Tu naj bi se glede na različne verzije sam oziroma skupaj z Nestorjem in Feniksom ali po drugi verziji Nestorjem, Palamedesom in Diomedesom kot trgovec pretihotapil v ženske prostore kraljestva kralja Likomedesa, kjer naj bi Ahil živel. Med drugo kramo, ki jo je ponujal je bilo tudi orožje in Ahila naj bi prepoznal po tem kako energično je izbral orožje. Po drugi varianti naj bi Ahil razkril svojo identiteto, ko je zaslišal zvoke vojaških trobent. V času pred Trojansko vojno naj bi bil Odisej tudi ambasador na Kinirasovem dvoru  na Cipru.